Trump ima na muhi tudi Kolumbijo, česa bi se lahko polastil tam

Po petkovem vojaškem napadu ZDA na Venezuelo in ugrabitvi njenega predsednika Nicolasa Madura je ameriški predsednik Donald Trump svoje grožnje uperil še proti nekaterim drugim državam Latinske Amerike, predvsem proti vodilni svetovni proizvajalki kokaina, Kolumbiji. V Venezueli Trump obljublja obnovo naftne industrije in več črpanja največjih zalog na svetu, a tudi v Kolumbiji se najdejo nafta in rudna bogastva.

Trumpova administracija Madura obtožuje narkoterorizma oziroma trgovine s prepovedanimi drogami ter vodenje kartela, ki prinaša prepovedane droge v ZDA, za kar mu bodo sodili v New Yorku.

V nedeljo pa je Trump v izjavi za novinarje na krovu letala Air Force One dejal, da je tudi Kolumbija “bolna država, ki jo vodi bolan človek”, kokaina pa ne bo več dolgo izvažala v ZDA. Pri tem ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, medtem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro v odzivu Trumpa pozval, naj preneha z obrekovanjem, države v regiji pa, da naj se združijo.

Trump je dejal tudi, da se mora Mehika “spraviti v red”, drugače bodo morale ZDA “nekaj ukreniti” glede prehajanja prepovedanih drog prek države in delovanja kartelov, ki po njegovem mnenju “vodijo Mehiko”. O Kubi, ki je poleg Venezuele edina socialistična država v Latinski Ameriki, pa je ameriški predsednik dejal, da bo režim verjetno padel sam od sebe, zdaj, ko bo ostal brez venezuelske nafte. “Ne zdi se mi, da bo potrebno kakršnokoli ukrepanje,” je dejal.

Ob obujanju Monroejeve doktrine, ki celotno zahodno poloblo vidi kot ameriško sfero vpliva, smo pogledali, če se tudi v Kolumbiji skrivajo naravni viri, ki bi se jih lahko polastile ZDA.

Peta največja dobaviteljica nafte za ZDA

Kolumbija je četrto največje gospodarstvo v Latinski Ameriki, za Brazilijo, Mehiko in Argentino, z lanskim bruto domačim proizvodom (BDP) v višini okrog 438 milijard dolarjev. Eden najpomembnejših sektorjev gospodarstva je proizvodnja nafte, ki gre večinoma v izvoz in pomeni med 20 in 30 odstotki vsega izvoza države.

Znane zaloge črnega zlata so sicer pri dobrih dveh milijardah sodov precej manjše od venezuelskih, ki znašajo 303 milijarde sodov. Toda proizvodnja obeh držav je precej primerljiva. Venezuela je lani načrpala približno milijon sodov na dan in izvozila okrog 900 tisoč sodov. Kolumbijska proizvodnja se giblje v razponu med 750 in 900 tisoč sodi na dan, izvozijo pa dobrih 700 tisoč sodov na dan.

Vsa proizvodnja v Kolumbiji poteka na kopnem, čeprav tudi na morju poteka raziskovanje vrtin. Največji proizvajalec je državna družba Ecopetrol, ki upravlja tudi največje naftno polje v državi Rubiales. Ta je del bazena Llanos, velikega območja z zalogami nafte na severovzhodu države, vzhodno od prestolnice Bogota in blizu meje z Venezuelo. Drugo pomembno nahajališče je srednja dolina reke Magdalena.

Večino nafte Kolumbija izvozi v ZDA. Leta 2023 je tja neposredno romala dobra tretjina kolumbijskega izvoza nafte, še tretjino je Kolumbija izvozila v sosednjo Panamo, od koder se nafta večinoma ponovno izvozi. S tem je Kolumbija peta največja dobaviteljica nafte ZDA, a je njen delež ameriškega uvoza nafte znašal le štiri odstotke, kažejo podatki ameriškega urada za podatke o energetiki (EIA).

Vse pomembnejši izvozni trg za kolumbijsko nafto je tudi Indija, ki razvija svojo industrijo rafinerij, zato kupuje večje količine nafte različnih vrst in namembnosti. Tako kot venezuelska je tudi kolumbijska nafta težka (ima visoko gostoto) in kisla (ima visoko vsebnost žvepla), zaradi česar je najbolj primerna za predelavo v dizel, asfalt, plastiko in nekatere druge vrste goriv.

Premog in kava

Kolumbija je vodilna proizvajalka premoga v regiji, saj z okrog 60 milijoni ton na leto pomeni 80 odstotkov proizvodnje tega fosilnega goriva v Latinski Ameriki. Proizvodnja je zgoščena v regijah Cesar in La Guajira na severovzhodu države. V La Guajiri se nahaja ogromni osrednji rudnik premoga El Cerrejon, ki je največji odprti kop v Latinski Ameriki in deseti največji na svetu, kolumbijski proizvodnji pa prispeva približno polovico. Upravlja ga mednarodni trgovec s surovinami Glencore.

Na svetovni ravni se premog postopoma opušča v boju s podnebnimi spremembami, čemur sledi tudi Kolumbija z načrtom občutnega zmanjšanja proizvodnje do leta 2040. Rudnik El Cerrejon naj bi se zaprl do leta 2034.

Izvozni artikel, po katerem je Kolumbija morda najbolj znana, je kava. Pridelek, ki najbolje uspeva na nadmorski višini med tisoč in 1.900 metri, je sredi 80. let pomenil dobro polovico kolumbijskega (legalnega) izvoza, nato pa v začetku 21. stoletja upadel na okrog šest odstotkov, saj je sektor občutljiv na nihanja globalnih cen. Država prideluje kavo vrste arabica in se vse bolj pozicionira v segmentu specialnih zrn, ki dosegajo višje cene. Proizvodnja je zgoščena večinoma na majhnih družinskih posestvih v osrednjih delih andskega gorovja.

Kolumbija je tretja največja proizvajalka kave na svetu, za Brazilijo in Vietnamom. Proizvodnja znaša med 11 in 15 milijonov 60-kilogramskih vreč, kar je približno osem odstotkov svetovne proizvodnje. Za primerjavo, vodilna Brazilija proizvede več kot 60 milijonov vreč kave na leto.

Zlato, nikelj in smaragdi

Pomembna industrija je tudi rudarstvo. Že od kolonialnih časov je velik poudarek na zlatu, ki ga v zadnjih letih Kolumbija proizvede okrog 60 ton na leto. S tem sicer ni med največjimi svetovnimi proizvajalkami; vodilne Kitajska, Rusija in Avstralija proizvedejo tudi po 300 ton ali več, vseeno pa proizvodnja prispeva okrog pet odstotkov h kolumbijskemu izvozu oziroma skoraj petino k izvozu rudnin.

Nahajališča zlata so v Andih in na pacifiški obali, ponekod je v rudi moč najti tudi drugi plemeniti kovini, srebro in platino, ki se dražita še hitreje kot zlato. Več kot 80 odstotkov proizvodnje zlata prihaja iz neformalnih manjših rudnikov, kar pomeni več uporabe škodljivega živega srebra, manj okolju prijaznih praks in več tihotapljenja ter ilegalnega rudarjenja, s katerim se okoriščajo kriminalne organizacije, kot je kolumbijska gverilska organizacija Farc.

Kolumbijska vlada je novembra lani v odziv na rekordno visoke cene zlata lansirala program odkupa zlata od manjših rudarjev, da omeji dobičke kriminalnim združbam.

Ob reki San Jorge v osrednjem delu države se nahajajo zaloge feroniklja, zlitine niklja in železa. Edini večji proizvajalec v državi je rudnik Cerro Matoso, ki je aktiven od 80. let in proizvede dobrih 40 tisoč ton niklja. Toda lani je avstralski rudar South32, ki je nekdanja podružnica velikana BHP, rudnik prodal turškemu CoreX zaradi tržnih pritiskov, saj presežna proizvodnja vodilne Indonezije znižuje cene.

Kolumbija je zgodovinsko gledano največja proizvajalka smaragdov na svetu, ki jih pridobivajo v andskih regijah Cundinamarca in Boyacá, v velikih rudnikih Muzo, Chivor in Coscuez ter mnogih manjših, neodvisnih rudnikih. Po nekaterih ocenah država pomeni med 70 in 90 odstotkov svetovne proizvodnje smaragdov, odvisno od leta. Po podatkih kolumbijske rudarske agencije je država leta 2022 izvozila za slabih 85 milijonov dolarjev smaragdov, rubinov in safirov, od tega več kot polovico v ZDA.

Z Monroejevo doktrino proti Kitajski

Kolumbija je tudi vodilna proizvajalka kokaina, saj po oceni poročila Združenih narodov o drogah pomeni okrog dve tretjini svetovne pridelave rastline koka, s čimer proizvedejo več kot 2.660 ton kokaina. Oblasti se sicer skušajo boriti s karteli, ki obvladujejo trgovino s prepovedano drogo, a napore med drugim otežuje odločitev ustavnega sodišča iz leta 2015, ki je prepovedalo škropljenje nasadov z glifosatom zaradi negativnih vplivov na lokalno prebivalstvo. Predsednik Petro je po pritiskih ZDA znova napovedal škropljenje.

Čeprav je Trumpova administracija kot razlog za napad na Venezuelo navajala trgovino z drogami, je Trump po napadu dejal, da bodo ZDA vodile državo in da bodo v državo znova prišli ameriški naftni velikani, ki bodo obudili naftno proizvodnjo. V Venezueli neprekinjeno deluje Chevron, ki je ostal tudi po nacionalizaciji industrije predsednika Huga Chaveza leta 2007. Pred tem sta bila prisotna tudi ConocoPhillips in ExonMobil oziroma njuni predhodniki. Delnice vseh treh podjetij so v ponedeljek poskočile.

Trump z napadom in grožnjami obuja Monroejevo doktrino, ki veleva, da je zahodna polobla – in z njo Latinska Amerika – pod sfero vpliva ZDA. S tem odgovarja na vse večjo gospodarsko prisotnost Kitajske in vse močnejše trgovinske vezi latinskoameriških držav z azijsko velesilo.

Kitajska je v okviru svoje infrastrukturne pobude Pas in cesta, s katero se povezuje z mednarodnimi trgi, zlasti z državami v razvoju, vložila milijarde dolarjev v projekte v Latinski Ameriki. Med njimi izstopa megapristanišče Changay v Peruju, pri katerem je bil primarni razvijalec kitajski ladjarski velikan COSCO. Vse bolj tudi trguje s tem delom sveta, med drugim pospešeno izvaža svoja električna vozila in drugo tehnologijo v latinskoameriške države in kupuje brazilsko sojo, kar je v lanski trgovinski vojni jezilo Trumpa, saj na kitajski trg računajo tudi ameriški pridelovalci soje.